Nejc#11

Zdele sm med pakiranjem “najdu” tastar digitalc v torbi in glejga kaj najdem na njemu. Gor sm mel par slikc in videoposnetkov iz Was kampa, starih ene 4,5 dni. Namereč v kampu je bil vsak dan en gost, ki je po kosilu imel predavanje. Med njimi je bil tud Greivis Vasquez, ki sm ga slikal že v Frostburgu, a men še bolj znan gost pa je bil nihče drug kot Marcus Ginyard igralec Univerze North Carolina. Marcusov trener v srednji šoli je bil en in edini Joe Wooten na O`Connellu. Tako da Joe vsako leto povabi njega, ker je “njegov” igralec, in ker je “znan” in ga otroci z zanimanjem poslušajo.

Model je visok 6`5 kar je mal večji od mene, sam je pa taka žival k stopš zravn njega da ti ni nč jasn. Najbl smešno pa je da sm jst od njega starejši 1 mesec

Lp C

(post je v dveh delih ker sm ga mogu razdelit v dva ker je bil tok dolg , na koncu se itak vid in se sam nadaljuje)

Zadnji dan Amerike je mimo, slik miljon, posnetkov še več, tko da stvari za pogledat, ko pridem domov, bo preveč. Sm glih preveru: slike in posnetki narejeni z digitalcem so skupno velki točno 15GB. To je skupno 1073 slik in videoposnetkov, velikost 15GB pa je seveda ker so slike slikane večinoma v resoluciji 12 oz 9 megapixlov, videoposnetki pa so vsi snemani v 720p HD resoluciji. No potem pa imam še digitalno kamero, s katero sm probal posnet čim več stvari, večino sm jih tut kr zravn komenteral Posnetkov na videokameri je po kasetah sodeč za pribljižno 5 UR Material  uglavnm NORO.

No med tem k tole pišm se klele pred hladilnikom se moški in ženska začneta pogovarjat, in kr naenkrat slišm “pizda kva bova pa zdej” in itak Slovenca. Sm se mal pogovarju, in onedva jutr isto zapuščata ta hostel, sam da gresta pol naprej v New York.

Danes sm se iz hostla spet spokal okol 13h, ker ko sem mal čez 12 hotu že odit, sm se spomnu da je kamera PRAZNA:D Nafilu sm jo pomoje do pol, ker mi je potem glih za glih ratal jo pršparat čez dan da sm lahko vse posnel. Ker mam zmeri srečo, se zadnjih 14 dni s snemanjem s kamero prou fino zajbavam. Valda je zmeri premal baterije da bi posnel vse kar hočem, in če hočš šparat baterijo je fajn da mam zaprt LCD zaslon. Bitvo pa je da mi je “navadn” okular že nekje sred NYCja crknu, tko da večino cajta snemam na pamet, ker sam tok odprem LCD da vidm prbližn če je vse uredu pol pa zaprem in snemam večinoma kr po filingu.

Najprej sm z metrojem šel do iste postaje kot včeraj (Smithsonian), samo da sm namesto levo, zavil desno proti CapitolHillu. Ime Smithsonian (tud ime metro postaje) je namreč raziskovalna in izobraževalna “institucija” ki ima na okol te “zelenice” imenovane tud “The Mall”, nešteto muzejev, galerij, raziskovalnih centrov.

Tko da eden izmed muzejev ki sm ga mel namen obiskat je tud National Space and Air Museum.Izvedu sm da je to eden najbol obiskanih muzejev na svetu, tko da je ogled nujen, sploh pa če je zastonj Takoj k pridš notr si samo šokeran. To je letal, raket, kril, motorjev, vsega FUUUL. Vse v 1:1 velikosti, če pa je resnično al so sam replike pa nevem. Zgleda noro, sploh pa recimo nos od Boinga, k te pričaka takoj na vhodu Potem po celi tej hali, maš več dvoran in v vsaki je svoj “oddelek”. Letala 2.sv vojne, starinski oddelek,.. Če na vhodu zaviješ levo maš stvari ki se tičejo vesolja:rakete,ipd. Na desno pa mal mn vesoljske stvari: letala,..

Muzej je bil nor za vidt, znotraj muzej majo tut “food court” seveda z McDonaldsom na čelu. Slikce povejo kva folk dela, to ni normalno. Miljon ljudi, cene pa vse višje k v “normalnih” McDjih.

Po temu sm se spravu do Capitol Hilla ter posliku US Capitol. Pred tem hribčkom pa kr šeen “reflecting pool”. Čist do gor seveda ne moreš ker je zagrajen z ograjami. Med hojo recimo med mnogimi muzeji tut muzej indijanske zgodovine, ki je bil najbolj izstopajoč od vseh. Očitno so mel Američani slabo vest, pa k so jih že večinoma vse “iztrebl” so jim vsaj lep muzej postavl. Smešno ampak resnično.

Evo US Capitol:

Sonce je žgal napolno, zato sm se hitr spokal še pogledat Beli hišo (dokler je še bela):D. Sicer si nism predstavlju tako, ampak to je vse okol zaraščen. Totalna šuma, plus ograje, tko da je en in edini plac da jo vidš kle k sm bil jst. Za nameček je teh par metrov na pločniku k maš, nabasan folka, plus ograja je na konc pločnika in če hočš prek nje na cesto je tm policaj k začne tult k bi enga NORO POREZUUUU. :D:D Tko da če hočš čez cesto nazaj, morš 100 v levo al pa desno da prideš kamorkol.

Ko smo se slikal pred hiško(in ograjo), sem imel v planu še 2 stvari si ogledat, ampak na konc se je izkazal da sm mel za vidt še par drugih zanimivih stvari.

Najprej po planu spomenik žrtvam v Vietnamski in Korejski vojni (2 ločena spomenika)

Spomenik Vietnamskim žrtvam je zelo zanimivo narejen, sam prostor pa seveda spet precej tih. Sliku sm recimo par, k je isku določene ljudi in ko je najdu ime, je svinčnikom obrisu na papir ime. To sm vidu je počel kr precej ljudi. Drugač pa na tleh vidš slike vojakov, družin, zastave, ter tud kšne osebne stvari od umrlih vojakov.

Par metrov stran pa še zanimiv spomenik 3 vojakov ki gledajo proti tej steni na kateri so napisana vse imena umrlih vojakov v Vietnamu.

Par metrov stran pa šeen zanimv “spomenik” umrlim vojakom v Korejski vojni. Slikce povejo vse….

Kdo se spomne take stvari; svaka čast. Vojaki zgledajo k resnični. Zraven vojakov, ob koncu stene za njimi pa je še manjši vodnjak ob katerem je na ploščah par hudih napisov…da se mal zamisliš….

Na tleh pa so še potatki u umrlih, pogrešanih, poškodovanih (ZDA, Združeni narodi)

(se nadaljuje 2cm nižje..)

(nadaljevano iz zgornjega posta)

Pa še USA zastava ki jih je itak povsod dovolj, ter črna zastava z napisom POW MIA (Prisoners of War ter Missing in Action). To je ubistvu oddelk v obrambnm ministrstvu ki si prizadeva najdt oz naštet vse pogrešane in zajete USA vojake v prejšnjih vojnah.

Stvari videne do sedaj so bli planirene, od tukaj naprej pa sem najprej iskal najbližjo Metro postajo ter Footlocker

Nedaleč stran kr naenkrat naletim na glasno reggae muziko, in seveda sm šou pogledat. Ves folk oblečen v rumeno zelene stvari, oder z bendom, štanti. Vse JAMAICA MAN!!!!! BOB MARLEY RULZZZ!!! Zgleda so mel kšn zgorovanje kva jst vem, sam fajn za vidt. Pa tut muska je bla dobra

Ko sem se odloču na katero Metro postajo bom šou, sem na poti “srečal” ameriško Ministrstvo za pravosodje. Stavba pa taka da samo gledaš…sicer se na sliki ne vid vse, ampak na drugih k jih mam se, kle je bistveno da se vid napis:D

Par metrov stran pa PRESENEČEJE!!! kr naenkrat pred mano poslopje/hiša FBI ja!!!! spredi sicer ni žive duše, sam ograje, pa nori avti. Mogu sm slikat seveda moj 2. najljubši USA avto. To je Dodge Charger. Seveda od FBIjevcev. Na prvem mestu USA avtov pa je seveda Ford Mustang, ki ga bom “nekoč” mel

No ko smo že pri avtomobilih, sm mel na digitalcu še dost baterije pa s sliku še 2 avtomobilčka.

Nora Corvetta:

Ter Opel Corsa……ups sory tole pa ni Corsa, očitno je to NISSAN VERSA????:D Taka Nissan Versa k jo majo kle v USA, je zlo podobna 3 vratni novi Corsi, tko da zdej nevem kdo je koperu od koga:D

Tale “prispevk” je že mal dolg ratal zato bo treba zaključt hitr + pozna je že ura.

Seveda preden sem prišel do Metro postaje v Chinatownu sm pred sabo zagledal kaj druzga kot MCI- VERIZON CENTER aka dvorana od NBA Washington Wizardsov. Najbl zanimiv je da je dvorana sred Chinatowna, tko da je dost napisov zravn tut v kitajščini. Okol dvorane je seveda miljon trgovinc in lokalčkov…

Ker je to zadnji dan kle v Was, sm še prtisnu slikco, dve kle pr mojmu hostlu. Najprej slika ameriškega “najboljšega soseda” :D Nihče drug kot (7-11 seven eleven)

V sredini je “mogočna graščina” znana kot Hilltop Hostel :D moj hostelčič

Ter zakonec še uibr nora soba brez klime in jebačkimi pogradi. Kdorkol od spečih na pogradu se obrne, se cel pograd dobesedno premakne in samo čakam kdaj se bo vse skupi zlomil.

To je to za dons…spet dolgo k svina, pa sm reku da bom na kratko Jutr pa zjutri še v Footlockerja skočm neki “pogledat” pol pa letalo. Upam da bo mel klimo HAHAHAH

Lep pozdrav iz DCja.

No prišel je dan za oglede, zato sm se po dolgem spanju okol 13 ure odpravu v centr Washingtona z metrojem. Vlak me je pripeljal direktno v središče “dogajanja”, med vse znamenitosti, tko da sm najprej rabu mal časa da se odločm kaj sploh najprej pogledat. Dons bom bl samo slikce limal, ter zravn napisu kej, ker sm snemal in slikal skos. Sicer sm bil dons večino dneva ful utrujen, tko da ni bil tak divji tempo k v NYC, ker če bi tko norel okol k tm, bi lahko danes vidu 3x več stvari…sma pol mi za jutr ne bi nič ostal

Takoj k sm stopu z metroja na “površje” je bil pred mano nor pogled…namreč na levo G.Washington Monument, na desno pa Capitol Hill

Po par kratkem sprehodu sm pršou do Was Monumenta…nor spomenik..visok pa je okol 170m se mi zdi.

No ko prideš mimo tega Monumenta, maš pred sabo spomenik druge svetovne vojne in holokavsta..
Na vsakmu stebr je ime ene izmed 50 držav ZDA.

Potem pa je, kot se vidi za mano, dolga ravina in na njej Reflecting pool (bazen k odseva Monument), ter Lincolnov spomenik. Na drugi slikci se vid spomenik že od blizu.

Ter še notranjost tele bajtice

No na vrhu tehle štengic od Lincolnovga spomenika pa se seveda splača usest, ker pogled je fantastičen…dejansko to kar sm skos gledu v filmih, sm zdej gledu v živo. NČ JASN

Od tukaj naprej, sem se odpravu na dolgooo pot (10,15min) :D, do Arlington National Cemetery (vojno pokopališče). Najprej sm ene 5 min hodu po mostu ki gre čez reko Potomac, nato pa se počas začne vse skupi. Najprej da povem, slike in filmi ne tega kraja ne morjo prikazat in opisat tko k ga vidš in dožviš tm na mestu. To je tolk velko, obsežno da imaš ogled z busom po temu, tko da je jasno kašn kraj je to.

Kamorkol se ozreš ista slika….

To je kot en ogromen park, razgiban teren, ampak povsod isti prizor. Fora je da do kamor ti je segu pogled, so se nagrobniki vidl. To je vse skupaj razdeljen v sekcije, namreč 1.sv vojna, 2.sv. vojna,….tko da tega je res FUL. Slik mam še velik, sam bi blo preveč kle vse limat. Povsod so seveda potke kjer šeta fok in gleda, in ena izmed točk je tut hribček na katermu je šeen izmed mnogih muzejev, pod njim pa zadnje počivališče bivšiga USA predsednika (glej sliko) in njegove žene ter njegovih otrok. Če sm prou slišu je en umrl nerojen, en pa je bil star 2 dni ko je umrl.

Še zdej mi grejo kocine po konc, k se spomnm kašn filing je k si tm. Sploh kle pr JFKju pa tut nasplošno po celmu pokopališču je vse več al mn tiho, in tko….čudn…nevem kako bi opisu sploh.

No preden sem se odpravu v hostel, sem si na poti dol s tega “hribčka”, na katerem so tut manjše bajtice v katerih majo muzeje, ustavu še pri spomeniku “Neznanemu vojaku”. Na tem mestu je tut častna straža ki se zamenja vse pol ure se mi zdi. Na srečo se ravno ujel, ko se je menjala straža, ker to je res dogodek za vidt.

Na slikah pazi tut tla in tepih. Modeli majo isto pot, DO KORAKA natančno, in na mestih kjer hodjo je dejansko že tako shojeno da so skor že majhne luknje. NORO

To je bla predzadnja stvar videna, tik pred izhidom iz pokopališča je naenkrat začel deževat, zato sm v tej “stavbi” ki ti pokaže kaj vse boš vidu na pokopališču, mogu počakat 20min, pa sm še par slikc naredu. Notr si laho rezerveraš oglede, kupš spominke,….

Zadnje 2 slikce iz tega Visitor centra…

To sm vidu danes, jutri pa upam da bom uspel slikat Belo hišo, Capitol Hill, pa še kej druzga v bližini. Potem pa smo zaključl za letos

Lp zjeban C

No pa je le prišel..konec kampa…4 tedni so minil fuuul hitr, na samem kampu v Washingtonu in Frostburgu pa je blo itak zakon! Mal mi je edino škoda tega zadnjega tedna, ker se ekipa nikakor ni ujela, ker smo mel par hudih karakterjev v ekipci. Sicer ni blo nobenih resnih težav, ampak če ma ekipa 2,3 “taprave igralce” ki so pametnejši od vseh drugih, bojo v ekipi težko vsi največji prijatli.

Plače ki sm jih dobu na kampih so itak “easy come, easy go” tko plani kako bom kle ful pršparu od tega denarja ki bom plačan, so se že zdavnaj podrl. Sploh ko zaviješ v Marshalls, ali pa TJ Maxx trgovino, kjer je robe od A do Ž, cene pa tako nizke da me je skor sram kupt po taki ceni. Včeraj zvečer sem kljub 0 placu v torbah, spet kupvov stvari katere nebi smel, tko da je blo zvečer pakiranje ZELO pestro.

Trenutno mam “na sebi” OGROMNO torbo na kolesih, na njej furam velko vakumsko zapakerano potovalko ker je tok nabasana, potem pa imam še nahrbtnik k je tok poln da se ga niti odpret ne upam več. Za konec pa imam okol pasu še torbico, ter na drugi rami še torbo z laptopom!

S tem sem se privleku do moje zadnje postaje v Mission:USA…Hilltop Hostel v Washingtonu. Trenutno sedim v pritličju zravn sobe za druženje, ter švicam k svina. Namreč ta “hostel” je namreč 3 nadstropna hiša, v kateri so v vsaki sobi 3 pogradi, normalno je seveda tuki kuhinja, jedilnica, vrt, “game room”,…

Bistvo tega “hostla” je da NIMA KLIME…u pizdo…. vse je neki na pol zdelan, neki prenovljen,…u kurcu bl vse skupi. Sicer ma bajta wireless internet povsod, ter tud na vrtu, tko da vsaj to. V “kleti” aka game room, je strop visok okol 1,6m, notr je vse prašno, umazan, ampak imaš pa zjebano biljard mizo, še bl zjeban ročni nogomet, ter TV s satelitsko..uuuuu važn da je to, pa če tut je kavč tak da se živ nebi usedu nanga.

Kuhinja je polno opremljena tko da huhaš lahko sam, maš hladilnik, mikrovalovko ipd. Kle v 1. nadstropju je tut ta plac za sedet kjer sm trenutno, ter neka kvazi dnevna soba kjer je TV in kavči. Bajta ima seveda vsa vrata in okna skos odprta na stežaj ker je vroče za popizdit. Spim v 2.nadstropju v sobi iz katere me je skor fuknl vn k sm prvič stopu vanjo. V njej je namreč ob 18h spal en tip, ter mel zaprta vrata, v sobi pa 10000000000 stopinj..sicer na oknu je en jebački ventilatorček, ki omogoča da vroč zrak iz uzuni nemoteno cirkulera v še bl vročo sobo ter obratno

No pa k že o stopinjah..končno sm se spomnu in pogledu mal te pretvorbe iz stopije C v ameriške Farenhajte. Kle v Was je že več al mn ves čas okol 95-100 stopij F, kar po naše pomen 36,37 stopijn C. Temu dodaš še okol 70% vlažnost in ti slika hitr postane jasna kako fino je tuki zdele

Tok o tem, pa da napišm še kej o prejšnjih dneh. Še zmeri sm ŠOKERAN od baseball tekme, ker to je blo pač PREVEČ NORO!!!!  Za začetek bo tale slikca dovolj…

Ter slikca vhoda na sam štadion..

Seveda smo imel svoj uhod v to Diamond sekcijo, kjer si ob vhodu dobil zapestnico, da so te lahko na daleč vidl da si res iz te sekcije. Ko so ns prečekiral smo se prek “vip” bara lahko odpravl do sedežov. Na slikci je ta bar, kjer smo naročal pjačo hrano, mel pa so tut all you can eat bar. Namest da si si kupoval hrano ločeno po želji, si lahko plačal 24$ ter jedu neomejeno v roku pol ure se mi zdi.

Ker je bla cena karte 150$!!!!!!! je vsak ob vhodu dobil 35$ kredita ki si ga lahko zapravil. Cene so notr seveda astronomske ampak sm se mogu kr potrudt da sm za hrano in pjačo zapravu vse. Namreč najprej sm si kupu Chicken tenders and fries (k čikn wings sam bolj, ter pomfri), ter tavelko pijačo.

Mal kasnej sm si uzel arašide, za katere sm mislu da bom dobu mejhno šalčko, dobu pa sm OGROMNO vrečo neolupljenih arašidov, katere sm jedu celo tekmo. Pred koncom je sledila še dvojna porcija sladoleda! Pa mi je vsen še ostal 10$, katere sm zapravu v fan storu, ter kupu en par nogavic od Washington Nationalsov.

Sedel smo na NAJBOLŠEM MOŽNEM PLACU NA ŠTADIONU!!!!! Takoj za domačo bazo, v ene 15,16 vrsti. Pred nami je blo edin par vrst VIP sedežev ki pa po moje niso tok dobri ker sediš čist na tleh, mi pa sm bli mejčkn nad tlemi in se je vidl velik bolš k v VIP sekciji. Te diamond zici so mi modeli kle rekl da to je najbolši možn sedež na stadionum in da noben od njih še ni sedel na takem, niti v kolidž ali srednješolski tekmi, ker so cene enostavno previsoke. Tko da za ns 3 evropejce k smo bli prvič na baseball temi je to najbolši možn “uvod” v baseball.

Evo 2 avtoportreta med tekmo

Ter par slikc slikanih med tekmo. Pogled desno ko vidš nad sabo in vse okol tok velik folka je na takem odprtem štadionu še velik lepši kot recimo v Madison Square Gardnu, pa že tm je dvorana tako velka da samo gledaš.

Evo po tekmi sm se mogu še slikat pred štadionom, ki so ga 5 min po tekmi že začel pokrivat, ker so bile napovedane plohe in nevihte. Namereč baseball tekme igrajo ponavadi tako da se tekme igrajo 3,4 dni zapored proti istemu nasprotniku. Tko je recimo bla prejšnji dan na tem štadionu ista tekma, tako kot tudi naslednji. Aja pa na slikci je z rdečo tut označen kje smo sedel-takoj za glavno stvarjo-domačo bazo, kjer odbijajo žogce daleč med gledalce

No za dele tok, pa jutr še kej napišem ko se bom odpravu v center Washingtona ter si probu ogledat par znamenitosti, če bom zmožn hodt po taki vročini seveda. Zdele je seveda obvezno 1 urno tušeranje da se mal ohladim, ker sm med temle pisanjem zašvical k na treningu- pa je tuki ura skor 22h.

Lp C